Kakršenkoli vodstveni položaj zahteva popolno osredotočenost na posel, pripravljenost na morebitne težave ter sposobnost hitrega in učinkovitega ukrepanja v negotovih situacijah. Vodja mora biti torej pripravljen in sposoben delati hitre in spontane odločitve, ki imajo dolgoročni vpliv na podjetje.
Seveda pa vsi vodje niso pripravljeni delati takšnih odločitev. Razlogi za to so velikokrat osebne narave, bodisi strah pred napačno odločitvijo, stah pred izgubo službe, in podobni osebni razlogi.
Se sprašujete kaj je s tem narobe? Veliko. Spodaj našteti kriteriji pri sprejemanju odločitev vam bodo pojasnili, zakaj je temu tako.
– Namen odločitve
Zelo pomembno je, da ima vodja razčiščen vrstni red, komu je odločitev namenjena. Na prvem mestu mora biti namreč vedno podjetje in njegovo poslanstvo. Na drugem mestu je ekipa in šele nato posameznik. Dober vodja se vedno zaveda, da glavno vlogo pri odločitvah ne igrajo osebni interesi, samopotrjevanje ali osebni strahovi, temveč podjetje in ekipa.
– Napačne odločitve in napake niso nikoli trajne
Napaka oz. neuspeh namreč ne pomeni konca, temveč samo točko, kjer se odločite ustaviti in spremeniti smer odločanja. Določitev te točke pa je odvisna od tega, kako določene težave zaznavate. Ena napačna odločitev tudi ne pomeni, da bodo napačne tudi vse preostale. Z več pogledi na težave kot se seznanite in jih preučite, lažje boste razumeli različne situacije na različnih ravneh podjetja, ter kako in s kakšnimi prijemi jih reševati.
– Čas izvršitve odločitve
Obstajajo zunanji in notranji vplivi, ki oblikujejo časovnico izvrševanja odločitev. Notranji vplivi se nanašajo na kompetentnost vas in vaše ekipe za izvršitev sprejetih odločitev v predpisanem času, medtem ko so zunanji vplivi tisti, ki prav tako odločilno vplivajo na rok izvršitve vendar na njih nimate vpliva, npr. vreme, gospodarske razmere in zahteve trga.
Pri tem si morate odgovoriti na dve pomembni vprašanji; »Je sedaj pravi čas za izvršitev odločitve?«, če je odgovor pritrdilen je na vrsti vprašanje »Ali sem/smo sposobni izvršiti odločitev?«, če je odgovor na to vprašanje nikalen, se morate vprašati »Zakaj ne?«
– Znane neznanke in neznane neznanke
To so omejitve, ki pomembno vplivajo na izvršitev vaše odločitve.
Znane neznanke so tiste, za katere veste da obstajajo, vendar je težko določiti v kakšni meri se bodo izrazile. Kot dober primer za opis te situacije služi gneča v prometu. Na določenih odsekih cest veste, da prometni zastoji praktično ne prenehajo, toda veste tudi, da je intenzivnost prometa po urah praktično nemogoče izmeriti. Obstaja torej znana neznanka. Veste, da je gneča toda ne veste ali boste za potovanje iz točke A v točko B potrebovali 20 minut ali eno uro. Zavedate se negotovosti položaja, vendar pa te negotovosti ne morete izmeriti.
Kaj pa neznane neznanke? Če se vrnemo na primer prometa in potovanja iz točke A v točko B. Torej, poznate znane neznanke (gneča in nezmožnost izmeriti časa potovanja). Neznane neznanke v tem istem primeru bi bile npr. prometne nesreče oz. okvare vozil, katere je nemogoče predvideti, a je povsem verjetno da se zgodijo.
Rešitev? Poskušajte prepoznati vse mogoče omejitve, da jih boste lažje usklajevali na poti k udejanjanju vaše odločitve.
– Sredstva za izvršitev odločitve
Če s svojo odločitvijo ne uspete prvič, poskušajte znova in znova. Toda rezultat vašega truda je vsaj delno odvisen tudi od sredstev, ki so vam na voljo. Prepričajte se, da za izvršitev nimate na voljo le primarnih virov, temveč so, za morebitne potrebe ponovitve »akcij«, na voljo tudi sekundarni viri. Vsaka rešitev mora imeti namreč tudi načrt B v primeru pojava neznanih neznank, zaradi katerih boste morali kakšnega izmed korakov na poti k izvršitvi odločitve ponoviti.
Na odločanje morate biti torej dobro pripravljeni, če niste vas lahko namreč to popolnoma poslovno paralizira.
vir: Entrepreneur
