Ko sem se po mnogih letih prakse pri različnih delodajalcih odločila za samostojno pot, razmislek o tem, ali naj se odločim za ustanovitev d.o.o. ali ustanovitev s.p., ni bila nič kaj težka. Vedela sem, da je za ustanovitev d.o.o. potreben osnovni kapital, ki pa ga nisem imela, saj sem vsa privarčevana sredstva potrebovala za nakup orodja in opreme, potrebne za opravljanje dejavnosti. Sicer ni bilo malo takšnih, ki so mi svetovali, naj poskrbim raje za ustanovitev d.o.o. in pri tem namesto finančnega vložka za osnovni kapital vložim materialna sredstva (torej orodje in opremo), a to se mi je zdelo nekoliko preveč zakomplicirano.
Kot samostojna podjetnica sem poslovala dobri dve leti, nato pa sem se odločila, da dejavnost razširim še na dve lokaciji. Ponudba je bila ugodna, zato nisem dolgo razmišljala – razen glede tega, da bi bil sedaj morda vendarle čas za ustanovitev d.o.o. Širitev je namreč pomenila dodatno opremo, dodatna orodje, dve dodatni najemnini prostorov in štiri zaposlene – in zaradi tega sem imela občutek, da bi bilo osebne finance smiselno dobro ločiti od financ podjetja. Nikoli namreč ne veš, kako se lahko zaplete, še zlasti, če zate na nekoliko bolj oddaljeni lokaciji opravljajo delo drugi.
Kako poteka ustanovitev d.o.o., kadar dejansko že imaš podjetje oziroma si že podjetnik (s.p.), nisem vedela prav dobro, zato sem potrebovala pomoč. Podjetje, ki se ukvarja z ustanavljanjem podjetij, je poskrbelo, da je bila ustanovitev d.o.o. hitra in enostavna, še bolje pa je bilo, da so se pri tem o večini zadev dogovorili kar z računovodskim servisom – tako ustanovitev d.o.o. oziroma preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. zame ni predstavljala skoraj nobenih obveznosti – poskrbeli so za prenos sredstev, materiala, opreme, za »prenos« moje zaposlitve in zaposlitve delavke, ki je pri meni delo opravljala že do sedaj in vse ostalo. Vse, kar sem morala, je bil podpis nekaj dokumentov – sicer pa sem se lahko ukvarjala s svojim delom, ne pa izgubljala čas z birokracijo.
