Ameriška revija Fast Company je naredila lestvico 50 najbolj inovativnih podjetij. Na njej prevladujejo mlada podjetja z nekaj sto zaposlenimi in nekaj milijoni prihodkov, ki navdušujejo s svojimi izdelki, storitvami in predvsem edinstvenimi pristopi k prodaji.
Seveda se je na lestvici znašlo tudi veliko znanih imen kot so Google, Apple, Samsung, Tesla, Ikea, itd., spodaj pa je predstavljenih nekaj tistih manj znanih a izjemno uspešnih podjetij iz omenjene lestvice. Ob koncu je dodanih tudi nekaj najinovativnejših slovenskih podjetij, ki sicer niso našla mesta na lestvici.
Warby Parker: prodaja očal
Fast Company je newyorški Warby Parker uvrstil na prvo mesto najbolj inovativnih podjetij na svetu. Leta 2010 so ga ustanovili štirje sošolci s poslovne šole Wharton v Pensilvaniji. Podjetje se ukvarja z oblikovanjem in spletno prodajo sončnih ter korekcijskih očal. Bolj kot sama ideja je inovativen poslovni model. Ta temelji na lastnem dizajnu očal in neposredni prodaji kupcem prek spleta. S tem se podjetje izogne dobaviteljem, trgovinam in plačilom licenčnin, te lahko pomenijo do 15 odstotkov cene. Warby Parker osnovni model očal prodaja za 95 dolarjev, to je od dvakrat do trikrat manj od podobno kakovostnih očal. »Imeli smo dovolj predragih očal. Ta so lahko stala več kot iphone. Pa saj ne gre za neko visoko tehnologijo,« je leta 2012 za Fast Company povedal Neil Blumenthal, eden od ustanoviteljev. Prihodki so lani »krepko« presegli 100 milijonov dolarjev (natančnih podatkov v podjetju, starem pet let, ne izdajo), zaposlenih imajo okoli 400 ljudi. Lani poleti so prodali milijonti par očal, od julija 2013 so prodajo podvojili. Novejših podatkov še ni. Prodaja pa ne poteka zgolj virtualno, Warby Parker ima namreč tudi deset fizičnih trgovin – od New Yorka do Los Angelesa. Wall Street Journal je lani poročal, da na vsak kvadratni meter površine trgovin prodajo za okoli tri tisoč dolarjev svojih izdelkov. To je več kot večina trgovin, vključno s tistimi najbolj luksuznimi, denimoTiffany’s, a vseeno manj kot Apple.
IndiGo: poceni letalski prevoznik
Da poceni letalske vozovnice nujno ne pomenijo tudi slabe kakovosti storitve, dokazuje indijski letalski prevoznik IndiGo. Deset let staro podjetje je na svojem področju s 33-odstotnim deležem trga največje v Indiji. Floto bodo letos dopolnili s stotim letalom, s katerimi je na 38 domačih in mednarodnih destinacij doslej letelo več kot 82 milijonov potnikov. Indijci želijo raznovrstne inovativne prijeme izkoristiti za zadovoljevanje potreb strank. Tako denimo uporabljajo ravne rampe za dostop do letal, s tem pa skrajšajo čas za vkrcavanje. Letalsko osebje takoj po izkrcanju potnikov počisti letalo in to je za naslednji polet pripravljeno v 20 minutah. Razvili so tudi komunikacijski sistem, ki s kratkimi sporočili o statusu poleta obvešča ekipe na Zemlji – vse z enim ciljem, biti točni. Načrtujejo rast: Indija naj bi do leta 2020 postala tretji največji letalski trg, do leta 2030 pa celo največji.
Slack: aplikacija za komuniciranje v ekipah
Stewart Butterfield ima očitno nos (in znanje) za rešitve, ki jih ljudje potrebujejo. Leta 2005 je Yahooju za 30 milijonov dolarjev prodal Flick, spletno stran, ki omogoča shranjevanje in urejanje slik. Slabih deset let pozneje je ustvaril še eno uspešnico, Slack. Gre za orodje, ki omogoča komuniciranje v ekipah – prek tekstovnih, glasovnih in videosporočil. Prednost Slacka je v preprostosti, do celotne vsebine lahko uporabnik dostopa prek enotnega iskalnika, povezljiv pa je tudi z drugimi aplikacijami, kot so Google Docs, Dropbox, GitHub in podobne. V zgolj 24 urah po prvi objavi aplikacije je ta pridobila osem tisoč uporabnikov. Danes ima 360 tisoč uporabnikov v 40 tisoč ekipah. Povprečen uporabnik je na Slack priklopljen deset ur na dan. »Večina start-upov v Silicijevi dolini danes uporablja Slack,« je za Fast Company povedal Butterfield. Lansko jesen je podjetje pridobilo 120 milijonov dolarjev tveganega kapitala, kar je vrednost Slacka dvignilo na več kot milijardo dolarjev.
Da-Jiang Innovations: razvoj dronov
Droni spreminjajo dostavo, kmetijstvo, arheologijo, gradbeništvo, slovenski start-up Modri planet pa jih denimo uporablja za zajem prostorskih podatkov. Veliko zaslug za popularizacijo dronov ima kitajsko podjetje DJI, eden najhitreje rastočih proizvajalcev dronov. Njihovi letalniki, najbolj priljubljena je serija Phantom, so razmeroma poceni, enostavno jih je sestaviti, imajo GPS in stabilizacijske senzorje in lahko zadržijo položaj v zraku. Če med letom izgubijo stik z upravljavcem, se vrnejo nazaj na mesto, s katerega so zleteli. So razmeroma poceni, najdražji stane 1.300 dolarjev. Ena od konkurenčnih prednosti je odprta platforma dronov, ki omogoča, da podjetja in posamezniki letalnik opremijo z lastnimi pripomočki (denimo kamerami). Kot poroča portal The Verge, je DJI lani imel 500 milijonov dolarjev prihodkov, letos pa nameravajo to številko podvojiti. S tem je DJI postal največji proizvajalec civilnih dronov na svetu.
Apricot Forest: zdravniška aplikacija za ravnanje s pacienti
Apricot Forest pomaga kitajskim zdravnikom, da hitreje urejajo podatke o bolnikih. Kitajski zdravstveni sistem je namreč pod vse večjim pritiskom – zdravniki vsak dan v povprečju pregledajo okoli 60 ljudi – mobilne aplikacije pa lahko moškim in ženskam v belem vsaj deloma olajšajo delo. Apricot Forest, njegov ustanovitelj je 32-letni zdravnik Jušeng Džang (na sliki zgoraj), je razvil tri aplikacije. Glavna je MedClip, vseobsegajoča rešitev, s katero lahko zdravniki fotografirajo, shranjujejo in organizirajo podatke. Omogoča tudi snemanje pogovorov ter prek popularnega kitajskega orodja WeChat komuniciranje s pacienti. Druga je e-Pocket, ki vsebuje raznovrstna gradiva, kot so podatki o zdravilih, tretja, Medical Journals, pa zdravnike obvešča o najnovejši medicinski literaturi. Kar četrtina od 2,5 milijona zdravnikov na Kitajskem uporablja vsaj eno od naštetih aplikacij. Ustanovitelj podjetja, ki se je podpisalo pod rešitve, Jušeng Džang je medtem našel način, kako ob vsem tem zaslužiti. Farmacevtska podjetja lahko kupijo oglasni prostor, nekaj prinese prodaja knjig prek aplikacij e-Pocket in Medical Journals, v prihodnosti pa bo Apricot Forest bolnikom zaračunal tudi morebiten klic zdravnika po opravljenem pregledu.
Revolution Foods: dostava zdrave hrane v šole
Revolution Foods 300 tisoč šolarjev po ZDA vsak dan nahrani z zdravimi in poceni obroki. Model je enostaven in učinkovit: hrano, ki jo otroci navadno obožujejo, denimo hot doge in pice, pripravijo z zdravimi in svežimi sestavinami. Kuharji podjetja hodijo od šole do šole in na svojih strankah – in najstrožjih kritikih – preizkušajo svoje recepte. »Otroci si poleg izobrazbe zaslužijo zdravo hrano,« je prepričana ustanoviteljica kalifornijskega podjetja Kirsten Tobey, ki je podjetje pred osmimi leti ustanovila skupaj s Kristin Richmond. Stroške znižujejo tako, da obroke pripravljajo v centralnih kuhinjah in jih nato dostavljajo na šole. Širijo se tudi prek šolskih meja, nekateri njihovi izdelki se prodajajo v trgovinah, kot so Safewayin Whole Foods. Priložnost za zdravo šolsko hrano so zavohali nekateri investitorji, ki so v Revolution Foods, ta je leta 2013 imel okoli 100 milijonov dolarjev prihodkov, vložili skupno 33 milijonov dolarjev.
Perifint Healthcare: robot za zdravljenje raka
Medtem ko se zdravniki z rakom ponavadi bojujejo s kirurškim posegom ali kemoterapijo, je indijsko podjetje Perfint Healthcare iznašlo tretjo možnost. Razvili so namreč robota, poimenovanega Maxio, ki zdravnika vodi vse od diagnosticiranja, zdravljenja do blaženja bolečine zaradi te zahrbtne bolezni. Maxio omogoča, da zdravnik bolje vidi, načrtuje in izvaja posege. Denimo tako, da natančno določi, kje naj bi igla prebodla tumor. Rešitev je bila že uporabljena v več kot 1.500 posegih v bolnišnicah v ZDA, Indiji, Nemčiji in Rusiji, letos pa naj bi jih začeli prodajati tudi na Japonskem, v Južni Koreji in drugje po Aziji. Vsi trije ustanovitelji so leta 2005 pustili službe v zdravstvenem sektorju, ko so ugotovili, da običajne metode zdravljenja raka niso učinkovite in porabijo veliko časa, zaradi česar je stopnja umrljivosti bolnikov večja. Perfint tehnologijo razvija skupaj z zdravniki, vanj pa so leta 2007 vložili slabih 70 milijonov dolarjev. V lanskem fiskalnem letu so imeli okoli 20 milijonov evrov prihodkov, za letos pa načrtujejo prodor v jugovzhodno Azijo.
Mark43: programska oprema za policiste
Ameriška ekipa Mark43 razvija naslednjo generacijo programske opreme za policiste, ki bo omogočila, da hitreje poiščejo, upravljajo, analizirajo in delijo informacije o morebitnih zločincih. Ustanovitelj newyorškega start-upa Scott Crouch je razvil spletno platformo in aplikacijo, s katero lahko policisti brskajo med poročili in tako skrajšajo čas za iskanje raznovrstnih podatkov z nekaj ur na zgolj 30 minut. K aplikaciji so dodali algoritem, ki povezuje informacije o morebitnih kriminalcih z njihovimi profili naFacebooku in drugimi javno dostopnimi podatki. Policisti in kriminalisti lahko tako denimo lažje ocenijo, koliko vpliva ima posameznik v kriminalni združbi. Mark45 že uporablja oddelek za pregon kriminalnih skupin v Los Angelesu – predvsem pri primerih umorov, ropov in prekupčevanju z mamili -, kmalu pa naj bi ga začeli uporabljati tudi drugi oddelki. Start-up, ustanovljen leta 2012, so vlagatelji doslej podprli z dvema milijonoma dolarjev.
AnyPerk: organizacija prostega časa za podjetja
Zaposleni, predvsem tisti v mladih, tehnoloških podjetjih, od delodajalcev dandanes pričakujejo tudi »priboljške« v obliki igralnih avtomatov, biljardnih miz, prostorov za popoldanski počitek … Včasih pa start-upi nimajo časa ali zmogljivosti za tovrstne obveznosti, zato organizacijo aktivnosti za dobro počutje zaposlenih prepustijo podjetju AnyPerk. Ta za deset dolarjev na zaposlenega na mesec (lahko tudi manj, odvisno od programa) prek spletne platforme povezuje zaposlene v podjetjih z bonbončki, kot so vstopnice za športne prireditve, naročnine na spletne zmenkarije, razvajanje v termah in podobno. Delujejo tudi kot nekakšen ponudnik skupinskih popustov, saj zbirajo povpraševanja in tako dosegajo nižje cene pri ponudnikih storitev. V treh letih od ustanovitve je podjetje iz San Francisca pridobilo 2.500 strank – med temi je tudi nosilec družabnega omrežja Pinterest -, prihodki pa so se med letoma 2013 in 2014 povečali za petkrat.
SoundCloud: platforma za shranjevanje in poslušanje glasbe
SoundCloud je švedsko podjetje s sedežem v Berlinu, ki je postavilo istoimensko spletno platformo za shranjevanje, snemanje in deljenje glasbe. Tako želi opolnomočiti glasbenike in DJ pri pridobivanju poslušalcev in založnikov. Avtorji vsako minuto naložijo za 12 ur glasbe, ki je na voljo več 175 milijonom poslušalcev z vsega sveta. Ena največjih prednosti aplikacije je ta, da lahko uporabniki spremljajo najbolj popularne izvajalce, tudi tiste, ki niso svetovno znani. SoundCloud si z glasbeniki deli prihodke iz oglasov, ki se vrtijo pred skladbo. Preboj je podjetje doseglo tudi s partnerstvi z velikimi igralci. Lanskega novembra so denimo podpisali sodelovanje z Warner Music Group, oktobra pa s Twitterjem. Vsebino s SoundClouda lahko uporabniki Twitterja tako vdelajo v svoje objave. Podjetje, ustanovljeno leta 2007, je doslej zbralo 123 milijonov dolarjev vložkov, lanskega decembra pa so napovedali novo 150-milijonsko investicijo; če bo do te prišlo, bo podjetje po ocenah vredno 1,2 milijarde dolarjev.
Algramo: distribucija hrane
Podjetje Algramo (dobeseden prevod imena podjetja je »na gram«) je izoblikovalo poseben poslovni model distribucije hrane. V revnih predelih na obrobju čilske prestolnice Santiago prebivalci plačujejo tako imenovani ghetto tax – ne gre za davek, temveč za fenomen, ko so v revnejših soseskah cene hrane višje kot drugje -, zaradi česar si že tako revno prebivalstvo hrano še težje privošči. Algramo se proti temu bojuje s postavitvijo avtomatov, v katerih prodajajo osnovna živila, kot so riž, fižol, leča, sladkor. Od lanskega marca so postavili prek 300 avtomatov. Algramo avtomate brezplačno postavlja v lokalnih trgovinah, skrbi za njihovo polnjenje, dobiček si delijo z lastniki trgovin. Prebivalcem omogočajo količinske nakupe surovin, s čimer zmanjšujejo tudi okoljski odtis (manj embalaže in logistike), piše portal [CrunchBase.com] . Podjetje načrtuje širitev dejavnosti v Kolumbijo. Semenski kapital so na trgu do zdaj iskali le enkrat in zbrali 40 tisoč dolarjev, navaja portal [fastcompany.com] .
Shivani Siroya: aplikacija za določanje bonitet podjetnikov
Shivani Siroya je želela rešiti težavo nedostopnosti posojil. Za več kot štiri milijarde prebivalcev tega planeta je kakršnokoli posojilo nedostopno, na drugi strani pa ima večina dostop do mobilnika. Siroyino podjetje Inventure je razvilo mobilno aplikacijo InSight, ki na podlagi podatkov o dnevnem denarnem toku ter 33 demografskih in vedenjskih dejavnikov (med drugim podatek o panogi, lokaciji, pretekli posojilni aktivnosti) oblikuje boniteto podjetnika. Delujejo v Indiji, vzhodni in južni Afriki. Na podlagi bonitete lahko posojilodajalci ocenijo, ali nekomu odobriti posojilo. Lani je bilo na podlagi bonitet odobrenih okoli šest tisoč posojil, kar je približno polovica vseh prošenj. Podjetniki so dobili od 20 do sto dolarjev posojila. Stroškov odobritve ne zaračunavajo, obrestna mera je petodstotna. Delež vrnjenih posojil je 85 odstotkov, tri četrtine prosilcev se je vrnilo po novo posojilo. Goljufijam se po besedah Siroye izognejo tako, da algoritem aplikacije izračuna demografsko povprečje regije, v kateri uporabnik živi. Če podatki močno odstopajo, je velika verjetnost, da niso pristni. Podjetje je pritegnilo štiri vlagatelje, med drugim Googlov sklad tveganega kapitala, in prejelo 1,2 milijona dolarjev svežega kapitala.
Slovenska podjetja
Celtra: rešitve za mobilno oglaševanje
Celtra velja za eno najuspešnejših tehnoloških podjetij, ki prihaja iz Slovenije. Razvija programske rešitve za mobilno oglaševanje. Gre za tehnologijo, ki omogoča izdelavo in prikazovanje interaktivnih oglasov na mobilnih telefonih in v mobilnih aplikacijah. Njihove rešitve med drugim uporabljajo The New York Times, MTV inSkype. Direktor Celtre in največji prvotni ustanovitelj je Mihael Mikek (na sliki zgoraj), ki ima zdaj skupaj z družino 18,6-odstotni delež in je na zadnji Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev z ocenjeno vrednostjo premoženja na 31,7 milijona evrov zasedel 26. mesto. Družba je bila ustanovljena v Ljubljani leta 2006, leta 2009 pa jo je prvi dokapitaliziral sklad tveganega kapitala, ki ga upravlja slovenski RSG Kapital. Leta 2010 so sedež družbe prenesli v ZDA, kjer so ji ameriški skladi tveganega kapitala dali še več svežih injekcij za rast. Skupno so prejeli 10,2 milijona dolarjev. Razvoj imajo še vedno v Sloveniji. Prihodki družbe skokovito rastejo, podatki o poslovanju pa so zelo skopi. Tako je leta 2012 menda imela okoli 6,5 milijona evrov prihodkov, leta 2013 so jih podvojili, lani pa so menda zrasli za dodatnih 60 odstotkov.
Chipolo: pametni obesek za iskanje stvari
Start-up Chipolo je slovenska uspešnica na Kickstarterju; na platformi za množično financiranje za pametni obesek za iskanje izgubljenih stvari je leta 2013 zbrala slabih 300 tisoč dolarjev. V letu 2014 jim je med drugim uspel preboj na ameriški, francoski, belgijski, italijanski in nemški trg. Zastopnike imajo tudi v Združenih arabskih emiratih. Lani jim je uspelo postaviti avtomatizirano proizvodnjo v Sloveniji. »Letos bomo navzoči še na dveh zelo pomembnih trgih, in sicer v Avstraliji in Veliki Britaniji, kjer je povpraševanje po našem izdelku zelo veliko. Pričakujemo novih 150 tisoč uporabnikov ter 70-odstotno povečanje prodaje v primerjavi z letom 2014,« pojasnjuje vodja ekipe Tadej Jevševar. Lani so po njegovih besedah pridobili več kot 70 tisoč uporabnikov. Pred nedavnim so sicer predstavili novo različico chipola, ki je tanjši in glasnejši.
Mesi: medicinski pripomočki
Mlado podjetje Mesi se ukvarja z razvojem in prodajo medicinskih pripomočkov, njihov paradni izdelek je merilnik gleženjskega indeksa. Tega imajo že v večini slovenskih zdravstvenih domov, prodajajo jih v najmanj 12 državah, v Londonu imajo svojo podružnico, drugje pa distributerje. V podjetju je 15 zaposlenih. Letos bodo trgu predstavili nov izdelek na področju profesionalne diagnostike, sistem tabličnega računalnika, elektronske kartoteke in merilnika za zdravnike. Leto 2014 so končali z okoli 350 tisoč evrov prihodkov, letos bi jih radi podvojili. Mesi se je skupaj s še nekaterimi slovenskimi partnerji uvrstil med deset finalistov na uglednem mednarodnem tekmovanju Qualcomm Tricorder XPRIZE. Tam so se predstavili z napravo za domačo uporabo, ki meri življenjske znake in je sposobna ugotoviti 15 bolezni modernega človeka, kot so diabetes, možganska kap in vnetje ušesa. Končno uvrstitev bodo izvedeli v prvi polovici leta 2016.
Azumio: zdravstvene aplikacije
Azumio je podjetje, ki se ukvarja z razvijanjem zdravstvenih aplikacij za pametne telefone. Ustanovila sta ga Bojan Boštjančič in Peter Kuhar. Na svojem področju je podjetje, njegov sedež je v kalifornijskem Palo Altu, eno vodilnih v svetu: aplikacije za merjenje srčnega utripa in obvladovanje stresa si je v letu dni od ustanovitve leta 2011 preneslo več kot deset milijonov uporabnikov, do danes pa je po podatkih njihove spletne strani aplikacije preneslo že 70 milijonov uporabnikov. Pravijo, da želijo ljudi prek mobilnih aplikacij spodbuditi k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Svoje aplikacije, kot tudi tiste tretjih razvijalcev, je Azumio združil v platformi Argus, ki omogoča spremljanje telesnih in prehrambnih aktivnosti. Leta 2011 sta ustanovitelja od treh skladov tveganega kapitala prejela 2,5 milijona dolarjev, lanskega avgusta pa glede na bazo Crunchbase še slab milijon dolarjev.
Vir: Startaj.si
