Programiranje skozi čas (1. del)

Z razvojem računalništva se seveda razvija tudi programiranje. Najbolj očitno se to odraža v novih programskih jezikih, ki nastajajo skozi čas, še posebej je bilo pestro dogajanje v prvih desetletjih razvoja računalništva, pa tudi danes smo vsakoletno priča novim inovacijam na tem področju. Danes programske jezike navadno kronološko delimo na pet generacij:

Prva generacija zaobsega tiste prve programske jezike, ki neposredno komunicirajo z računalnikom. Pravimo jim tudi strojni jeziki, saj jih sistem razume brez posrednikov. To pa pomeni, da je takšen jezik veliko bolj zahteven za človeka. Sestavljen je namreč le iz ničel in enic, saj računalnik razume le takšne vnose.

Druga generacija so t.i. zbirni jeziki, ki so še vedno na precej nizkem nivoju. Dajanje ukazov je sicer nekoliko bolj enostavno kot pri strojnem jeziku, vendar je sintaksa še vedno dokaj zahtevna.

Največji preboj lahko pripišemo tretji generaciji programskih jezikov, saj je prav ta zaslužena za to, da je programiranje postalo lažje in učinkovitejše. Ti programski jeziki se precej uporabljajo še danes, med njimi sta na primer priljubljena Java in C.

Objave iz iste kategorije: