Zadnje mesece smo priča sicer dokaj skritemu, a zelo aktivnemu napadu multinacionalk na uporabnike oziroma njihovemu poskusu, da pod krinko zaščite avtorskih pravic zaščitijo svoj dosedanji način dela in svojo nezmožnost prilagoditi se novim razmeram na trgu. O čem govorim? Recimo o sporazumu ACTA (Anti Counterfeiting Trade Agreement), o katerem je kar nekaj govora. Pri tem gre za neke vrste nadnacionalno oziroma meddržavno trgovinsko pogodbo, torej pogodbo, ki je nad lokalnimi zakoni, ki se ukvarja z zaščito intelektualne lastnine, kar pa je pomembnejše, z njo bi filmski, glasbeni in še kakšni »karteli« dobili večjo moč, kot jo imajo države, podpisnice sporazuma.
To seveda v pogodbi izrecno ne piše, v praksi pa pomeni prav to. Teoretično tak sporazum pomeni to, da bodo lahko podjetja začela preganjati posameznike in uveljavljati tak sporazum mimo lokalne zakonodaje. Pri celotni stvari je najzanimivejše to, da so prav Američani, ki so najglasnejši na tem področju oziroma imajo največ multinacionalk, ki pritiskajo na sprejem takšne zakonodaje, ugotovili, da pravzaprav ne vedo, kak vpliv ima piratstvo na gospodarstvo. Ugotovili so, da so vse študije, ki so jih delale tako korporacije kot tudi analitske hiše in država sama, v bistvu neumnost, saj so nerealne. Težava je v tem, da do zdaj še nihče ni izdelal pametne metodologije izračuna vpliva nelegalnega kopiranja na kako korporacijo ali državo, kar pomeni, da so vse številke, s katerimi so nas obmetavali leta in leta, iz trte izvite. In zdaj te korporacije na podlagi podatkov, ki so »kar nekaj«, zahtevajo od države oziroma držav, da jih zaščitijo.
In tako je že pravzaprav od pojava interneta oziroma ugotovitve njegovega komercialnega potenciala. Zabavna industrija si že od vsega začetka beli lase s tem, kako ohraniti obstoječi status. Težava je namreč v tem, da imajo opravka z ogromnim številom držav, ki imajo vsaka svoje zakone o varovanju zasebnosti in jih posamezne ustave ščitijo na različne načine. In ker ne morejo spremeniti vseh teh zakonov, so zdaj poskusili z nečim, kar bi bilo lahko nad njimi. Zahtevajo, da jih države zaščitijo. Toda ali bi morale države zaščititi proizvajalce kočij, ko so se pojavili avtomobili? Bi morale zaščititi proizvajalce pisalnih strojev, ko so se pojavili urejevalniki besedil? Bi morale zaščititi naftno industrijo, ko bodo na voljo alternativni viri? Prav to se namreč zdaj dogaja – medijske hiše se nikakor ne morejo in nočejo prilagoditi sodobnemu stanju na trgu, zato mislijo, da jih mora zaščititi država in dajejo tako neumne predloge.
Več informacij na www.mojmikro.si
