Inovacije so v glavah inovatorjev pogosto prepoznane kot edinstvene rešitve za določen problem, a se pogostokrat tudi zgodi, da trg ne sprejme te inovacije. Odstotek uspešnosti inovacij je namreč zgolj 10 0dstoten. Eden od glavnih vzrokov za neuspeh je nasičenost današnjih trgov, na katerih ni lahko uspeti pa tudi prezgodnje lansiranje inovacij, s katerimi bolj ali manj le opozorimo konkurenco.
Podjetja se pred lansiranjem nove inovacije ne smejo osredotočiti zgolj na lastno kategorijo ali industrijo. Ves čas morajo spremljati dogajanje na trgu in tako opredeliti pravi trenutek za vpeljevanje inovacij. Inovacije preučimo skozi dve fazi: razumevanje trga in opredelitev priložnosti za rast na njem ter doseganje teh priložnosti z razvojem in trženjem nove ponudbe, proračunske omejitve pa ne smejo biti razlog za pomanjkanje inovacij.
Mala podjetja pogosto nimajo formalnih procesov preverjanja, zato svoje odločitve sprejemajo po občutku ustanovitelja ali lastnika podjetja. Nekatera šele v zaključnih fazah inovacij prek konceptov testiranja vključijo preverjanje na trgu. Pojavljajo pa se tudi takšna, ki posvečajo preveliko pozornost raziskovanju trga, obenem pa zanemarjajo pomen formalnega povezovanja ter spoznanj v poznejših stopnjah inovacije, preverjanje in optimizacijo ključnih rešitev pred vpeljavo inovacij.
Kakšen je običajen postopek preverjanja inovacij in kakšna so tveganja? Večina podjetij se poslužuje preverjenega stage-gate modela, kjer so na koncu vsake faze postavljene kontrolne točke, kjer se odloča o nadaljevanju oziroma prekinitvi procesa. Pomembne strateške inovacijske platforme so nekakšna podlaga za razvoj celotnih procesov inovacij, ki jih glede na dinamiko na tržišču vpeljujemo postopoma.
Eno od orodij, ki omogočajo izboljšanje uspešnosti inovacije, je MarketBuilder, pod katerega se je podpisalo podjetje GfK. Z njim se uspešnost novih inovacij dvigne iz 10 na 75 odstotkov.
Vir: MP
