Ne trkajte prosim!

Kar naprej. Tudi brez trkanja ste dobrodošli v hiši koristnih nasvetov. Trkanje na vrata je seveda znak olike in dobrih manir, čeprav se dostikrat zaletavamo v zaprta vrata kot telički v jasli. Način trkanja nam o “trkalcu” nekaj pove ali pa porodi do njega določen odpor, še preden smo ga videli. In kaj ima trkanje s profitom?

Ste se kdaj vprašali, kako zgleda vaš prihod h poslovnemu partnerju, kupcu, dobavitelju? Pa ja da ste vljudni, uglajeni in primernih manir… Sicer pa, le zakaj je to pomembno? Človek je, kakršen pač je in s svojim obnašanjem izkazuje iz kakšnega okolja prihaja in predvsem kakšen je njegov karakter. Marsikdo se bo upravičeno obregnil ob moje pisanje, saj so o poslovnem bontonu, pravilih obnašanja in drugih bontonskih dodatkih, v preteklosti premnogo krat modrovali bistroumnejši pisci od moje malenkosti. Hja, vse lepo in prav ampak moj namen ni učenje pravil lepega vedenja ampak koriščenje teh za doseganje profita. Toda kako?

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je celostno pozitiven nastop pri kupcu bistvenega pomena za zaslužek. Od diskretnega trkanja, do sklenitve posla pa najsi bo ta še tako kompleksen ali pa enostaven, dostikrat ni prav daleč. Ne verjamete? Morda res ni vedno postlano z rožicami, klub temu pa vas zagotovo ne bodo nagnali “gole in bose”. Prislužili si boste vsaj kavo ali pa dragocene minute, v katerih boste povedali svojo zgodbo in si utrli pot za naslednjič. Tu in tam se človeku seveda pripeti še kaj bolj zanimivega… Poznam unikaten primer, ko je potencialni kupec odslovil komercialista kar z evrskim stotakom, saj zanj ni imel časa. Ste prepričani, da bi ta stotak priletel kot plačilo za nevljudnost?

Trkanje se torej splača, razen morda… Danes sem bil v laboratoriju zdravstvenega doma, kjer je rahlo prestrašena četica čakala na “pikanje”. Ne morem reči, da smo čakali prav dolgo. Kljub temu pa sem z napotnico v roki obstal pred zaprtimi vrati, strmeč v dilemi, kako je s prijavo. Na vratih pa prijazen napis: Ne trkajte prosim ker s tem motite delo! Hja, seveda sedeš in čakaš, tešč, s polnim mehurjem… Ko pa sem dalje prebiral obvestilo na vratih, si nisem upal niti pomisliti kaj bi bilo, če bi potrkal. Ob kreativnosti pisca sem skoraj izgubil dragoceno telesno tekočino, namenjeno za laboratorij. Torej, povsod se seveda ne trka, če si želimo profitirati!

Ne trkaj!

Mimogrede, resnično si želim, da me kdo vsaj popljuva, če me že ne hvali. Pa lep pozdrav! Andrej Poljanec TM

Objave iz iste kategorije: