Odnosi med vodilnimi in zaposlenimi

Splošna podoba podjetja se v veliki meri izoblikuje glede na to, kakšni odnosi vladajo v podjetju. In sicer tako odnosi med vodstvom in delavci, kot odnosi med delavci samimi. Odločilno pri splošnem vtisu kulture vedenja v podjetju je obnašanje nadrejenih. Način njihovega vedenja in reševanja težav se praviloma izraža tudi na delavcih. Vljudnost bi bila lahko v vseh podjetjih ena izmed zlatih zapovedi, saj je najboljše zagotovilo za medsebojno spoštovanje med delavci.
Tako lahko rečemo, da se dobri podjetniki ne odlikujejo le po strokovni usposobljenosti in poslovnih uspehih, pač pa tudi po uglajenem vedenju.

Včasih je med delavci in nadrejenimi v podjetju zeval velik prepad, ki je onemogočal normalno medsebojno sporazumevanje. Danes takšen način označujemo za neprilagojen, tog in vsekakor ni primeren za uspešen in homogen delovni kolektiv. Marsikatero podjetje so takšni odnosi pripeljali celo na rob propada. V takšen okolju vlada napeto ozračje, v katerem se ne morejo porajati ustvarjalne, sveže zamisli oziroma le-te nimajo pravega odziva ali pa ne pridejo do prave osebe.
Danes v sodobnih podjetjih veje sveži val bolj sproščenih odnosov. Podjetnik svojim delavcem zaupa, jim prepusti prevzemati odgovornost za samostojne odločitve, pozdravlja nove zamisli, vzpodbuja in nagrajuje uspešno delo. To pa zahteva stalno medsebojno komunikacijo, pri kateri je potrebno upoštevati vsaj osnovna pravila vljudnega obnašanja.

Odnos do sodelavcev
Ne glede na sproščene odnose v podjetju, je naloga nadrejenih, da dajejo navodila in delijo naloge. Vodstvene sposobnosti podjetnika se merijo tudi po njegovem slogu vodenja. Prijaznost povezana s pravo mero odločnosti in spoštovanja, zagotovo ne bo naletela na gluha ušesa. Pri dajanju navodil naj bodo le-ta povedana vljudno, jasno in tako, da jih je mogoče izpeljati brez nesporazumov in dodatnih pojasnjevanj. Na ta način izkažemo spoštovanje do delavca in do njegovega dela. Podjetnik mora imeti natančen pregled nad delom svojega delovnega kolektiva. Le tako bo dobil popoln vtis o opravljeni nalogi in bo lahko delo tudi ocenil. Kajti ravno pohvala za dobro izvršeno nalogo je velikokrat odločilna za motivacijo v kolektivu, brez potrebe po dodatnem materialnem nagrajevanju. Seveda pa ima ravno nasprotni učinek neupravičena graja, ki je posledica slabe informiranosti. Enak učinek ima javna kritika, povedana posamezniku pred celotnim kolektivom.
Na splošno razpoloženje v podjetju vpliva tudi siceršnje vedenje podjetnika. Pri svojih odločitvah in navodilih mora biti suveren, prepričan vase in v svoje delo. Ustrahovanje ne sem biti orodje za pridobivanje avtoritete. Delavcu bodo podjetniku priznali avtoriteto na podlagi dobrega vodenja podjetja. Dober vodja bi moral kdaj tudi sam poprijeti za delo, s čimer dokaže poleg vodstvenih sposobnosti tudi svojo strokovno usposobljenost. Tako si pridobi pravi ugled in je za dober zgled ostalim. Za zgled ostalim pa je tudi v primeru neprimernega obnašanja na delovnem mestu. Na primer navada tikanja svojih sodelavcev in celo poslovnih partnerjev, ali med službenim časom dvignjene noge na pisalni mizi, vsekakor niso v prid podobi uspešnega podjetnika. Preveč brezbrižnega in sproščenega obnašanja, se bodo kaj kmalu nalezli tudi ostali.

Zato je kljub zelo sproščenim odnosom potrebno biti pozoren, da je določena mera avtoritete vedno prisotna. Preveč kolegialen način vodenja podjetja skriva mnoge pasti, saj se z njim zabrišejo nekatere meje. Če med sodelavci ni več nikakršne distance, se lahko ob nesoglasjih vezanih na delo, porajajo nesporazumi in celo osebna prizadetost. Pri tem pa najbolj trpi bistvo vsega – to pa je delo.

Vir: http://www.poslovni-bazar.si

5.00 avg. rating (100% score) - 2 votes

Pustite komentar

*